»Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj« (Mt 16,24).

Izbrane besede iz današnjega evangelija se mi zdijo pogosto težke in zahtevne ter jih najraje ne bi slišala. Tako je vsakokrat, ko se v preizkušnjah, v težjih odločitvah ter ob novih obveznostih moj pogled od Gospoda obrne k meni sami, ko se začnem smiliti sama sebi in me preplavljala potrtost. Takrat mi še pridejo prav besede preroka Jeremija: »Zapeljal si me in dal sem se zapeljati« (Jer 20,7). Počutim se zapeljana in prevarana. V molitvi se pritožujem Gospodu, da se nisva tako dogovorila, da mi ob začetku poti, ko sem se odločala, ni predstavil vsega, kar me čaka, saj bi se morda odločila drugače. Ko pa se izvlečem iz tega doživljanja, si mislim, da je božja pedagogika res zanimiva. On ve, da je dovolj dnevu njegova teža.

Ko danes berem in premišljujem te iste besede preroka Jeremija, me nagovarjajo drugače. Najprej me nagovarja Jeremijeva pristnost in n...