Osnovni problem je poštenje. Drugi problem je spoštovanje resnice obeh ljudi in otrok, da bi našli pravo rešitev. Tretje je: kako moremo mlade ljudi spet vzgajati za celibat. Kako moremo podpirati duhovnike, da ga bodo tako živeli, da celibat ostane tudi znamenje v tem zmedenem času, v katerem ni le celibat, ampak je tudi zakon v veliki krizi? Mnogi trdijo, da monogamnega zakona že sploh ni več. Velikanski izziv je oboje, celibat in zakon, podpirati in na novo utemeljiti. Monogamni zakon je te­melj, na katerem sloni zahodna civilizacija. Če se poruši, se poruši bistvo naše kulture.

Rekel sem že, da je duhovniško leto, ki je potekalo tako zelo drugače, kakor smo mislili, tudi imelo očiščujoč učinek. Tudi laiki so spet postali hvaležni za to, kar duhovništvo dejansko je. Duhovništvo so spet na novo videli v njegovi pozitivnosti prav zaradi njegovih ogroženosti in stisk.

Ta katarza je za nas vse, za celotno družbo, a seveda predvsem za Cerkev, poziv, da spet spoznamo...