– Kaj, če bi se midva skušala dotakniti dvajsetletnice z neke strani, s katere se je ni nihče? Prihaja mi namreč naslednja misel. Pred dvajsetimi leti, ob svojem koncu, je slovenska Partija štela nič manj kot 100.000 članov, in to povečini mlajših ljudi (»Smo najmlajša Zveza komunistov v Jugoslaviji«). Torej ljudi, ki so danes zrele in postarane osebe in se jim mora postavljati vprašanje o smislu svojega obstoja. Ko jim je ugasnila Marxova religija, bi po mojem morali čutiti potrebo po nadomestku neke druge religije. In tukaj je pred njimi tako rekoč narodna Kristusova religija, ki jim je tudi drugače najbližja: saj so to ljudje, ki so v glavnem prišli iz krščanskih družin, bili krščeni in morda tudi birmani.
– Se ti zdi, da je v tem pogledu mogoče govoriti o kakšnem vračanju h krščanstvu?
– Na to vprašanje bi morda najbolje odgovorila kakšna anketa med slovensko duhovščino, ki je v pastorali. Sam kot laik imam vtis, da je o kakšnem vračanju partijcev h Kristusu na Slovensk...