Družina Rezar iz župnije sv. Martina na Teharjah

To zdaj veva tudi midva z možem Jurijem … Leta 2002 je bila v moji rodni župniji v Vojniku nova maša in na dan nove maše sem bila med strežniki. Sošolka Cvetka mi je povedala, da bo njihov družinski ansambel igral na slovesnosti po maši. Takrat se mi še sanjalo ni, da bi lahko kateri izmed Rezarjevih fantov postal moj mož.



Vedno sem rekla, da muzikanta že ne bom imela za moža. Na samem slavju, ko so imeli muzikantje odmor, mi je Jurij med strežbo pri najinem srečanju dvakrat podstavil nogo in tako »opozoril« nase. Tudi on je vedno trdil, da nikoli ne bo imel »kelnarce«. Čeprav sva imela vsak svoje prepričanje, zdaj veva, da je imel Bog z nama drugačne načrte. »Človek obrača, Bog obrne.«

Leta so tekla, midva sva se spoznavala in vse bolj je v naju rasla želja, da stopiva na skupno pot in si ustvariva družino. Pred tremi leti sva se poročila, Bog pa je...