»Naj uživa v sočni jedi vaša duša« (Iz 55,2).

Božja beseda ne pozna privilegiranih uporabnikov – nič bolj ni namenjena papežu, škofu ali župniku kot je meni, vam in vsakomur. Še posebej sem tega vesel ob odlomkih, kot so današnji, ko nas Gospod po preroku Izaiju vabi, naj pridemo in se zastonj napijemo čudovitih pijač: vode, vina in mleka …, po psalmistu se nam predstavlja kot usmiljen, milostljiv, pravičen in dobrotljiv, po apostolu Pavlu nam zagotavlja svojo neskončno ljubezen, po evangelistu Mateju pa nam dokazuje svojo vsemogočnost. Kakšno bogastvo, kako mamljiva ponudba! Pa še zastonj je! Da, to je naš Oče, ki nas poskuša na vse načine pritegniti k sebi in nam sporočiti, kako hrepeni po nas, zato mu ni vseeno, kaj se z nami dogaja …

Ko premišljujem o Očetovi ponudbi, v srcu zagledam nepregledne množice lačnih in žejnih ljubezni, pozornosti, sprejetosti in resnice, ki danes slepo tekajo sem in tja. Hudo mi je zanje, ker Očetove ponudbe ne vidijo in je ne pozna...