_• Duhovnika se pogovarjata o značilnostih dobre pridige. Ugotavljata, da so napotki in predpisi zelo različni. »Jaz se držim nasveta, ki mi ga je dal moj stari župnik,« reče prvi. »In kakšen je bil njegov nasvet?« se zanima drugi. »Dobra pridiga mora imeti dober začetek in dober konec, oboje pa čim bolj skupaj,« odgovori drugi.

_• Neki župnik, znan po dolgih pridigah, je imel navado, da je pridigal miže. Ob neki priložnosti je tako dolgo pridigal, da so ljudje začeli odhajati iz cerkve. Ko je bila cerkev že prazna, cerkovnik župnika pocuka za rokav in reče: »Gospod župnik, ko boste končali pridigo, ugasnite luči po cerkvi in zaklenite vrata.«

_• Pri otroški maši kaplan kar ne more končati svoje pridige. Vleče in vleče, potem pa vpraša otroke: »Kaj naj vam še povem, otroci?« Glas iz skupine otrok: »Amen!«

_• Bilo je pri spovedi in spovedanec reče: »Kradem.« Spovednik odvrne: »Reče se, kradel sem.« Spovedanec: »Kakor hoč...