Računamo lahko na božjo družbo, kjerkoli že smo.

Lep je občutek, ko se približujejo počitnice ali dopust, če vemo, da jih bomo preživeli z nekom, s komer si želimo in kjer si želimo. Med počitnicami se posebej veselimo sproščenih, neuradnih odnosov, kjer nam ni treba paziti na različne narejene manire, ki nas navadno spremljajo pri delu. Brez skrbi smo lahko to, kar smo. To so počitnice v najboljšem primeru. Lahko pa nas je počitnic tudi strah, posebno če se počutimo osamljene, nesprejete ali jih nimamo s kom preživeti.

Našteto velja bolj ali manj za vsakega človeka. Kaj pa kristjani in počitnice? Že zato, ker verujemo, nismo nikoli sami in vemo, da lahko računamo na božjo družbo, kjerkoli že smo in karkoli že delamo. Kljub temu se včasih zdi, kot da so za nekatere »kristjane« počitnice tudi počitnice od Boga. Če ga pustimo doma in vrata dobro zaklenemo, moramo premisliti, kdo je on za nas. Pojavi se namreč upravičeno vprašanje: Ali nimamo napačne podobe o njem? A...