Izbrane kolumne iz tednika Družina s spremno besedo kardinala Rodeta ≫A naj bom stvaren. V krščanstvu mi je lepo, razkošno lepo verjeti marsikaj, na primer: 1. da se nismo slučajno izcimili iz kakega slepega atomskega kaosa, ampak iz ljubezni nekega neskončno dobrega Stvarnika; 2. da človeška zgodovina ni en sam predor iz teme v temo, ampak da je sam Bog stopil vanjo, jo razsvetlil v osebi Jezusa Kristusa in ji dal cilj na ≫novem nebu in novi zemlji≪; 3. da s smrtjo ne gremo v nič, ampak v novo višje bivanje, ki ne bo poznalo tragike tega sveta; 4. da je v vsaki župnijski cerkvi fi zično navzoč Jezus Kristus in da lahko kadarkoli stopimo k njemu na prijateljski pomenek; 5. da sredi prepada med Bogom in človekom stoji vzvišeno in ljubeče žensko Bitje, Marija … Kaj še vidim v krščanstvu lepega? Vsekakor njegovo moralo, ki se mi zdi neprimerljiva s katerokoli drugo: poglejte odnos, ki naj ga ima človek na primer do bližnjega, ženske, denarja, domovine … A odgovor lahko obrnem v prašanj...