Kako sprejemamo drugačnost bližnjega?

Verjetno bi podobnih zgodb v okolju, v katerem živimo, našli precej. Morda kakšno tudi v svojem življenju. Pa je čisto prav, če jo slišimo iz ust prizadetega. Morda se bomo zamislili in kdaj vendarle ravnali drugače.

Pred nedavnim sem poslušala pripoved o sedemnajstletnem fantu, ki je imel zaradi neke zelo redke presnovne bolezni precej težav in se je to tudi na zunaj v marsičem poznalo. Fant je bil zelo prizadeven in je hodil v redno šolo. Za marsikaj, kar so sošolci naredili mimogrede, je potreboval izredno veliko napora. Rad je bil med svojimi sošolci v razredu.

Otroci so odraščali in prišel je čas, ko so začeli misliti tudi na ples. Ves razred je začel hoditi na plesne vaje, tudi ta fant. Pravzaprav se je šele takrat dobro zavedel, da je drugačen od drugih. »Nihče noče plesati z menoj,« je potožil. Vsi so plesali in se veselili, on pa je sam obsedel na klopi. Veliko razočaranje in velika bolečina. So se njegovi soš...