Veselim se polnih dni s svojo ženo in z otroki, srečanja s prijatelji, stika s seboj v molku in pisanju, stika z Bogom ...

Dovolite, dragi bralci, da uvodnik sredi počitniških dni napišem v osebnem tonu. Nekateri ste gotovo že na dopustu, jaz odhajam čez dober teden. Veselim se polnih dni s svojo ženo in z otroki, srečanja s prijatelji, stika s seboj v molku in pisanju, stika z Bogom in njegovim stvarstvom, želim si vetra, morja, hribov, tišine, kontemplacije. Za menoj je intenzivno leto – veliko številk, besed, oseb in dogodkov. Ob tem pa seveda in predvsem veliko buljenja v zaslone različnih vrst na delu, na poti, doma in drugod.

Pred nekaj dnevi sva se s prijateljem, s katerim deliva zanimanje za tehnološki razvoj v računalništvu in komunikacijah, pogovarjala o teh naših vsakdanjih ekranih. Ob kavici sva računala, koliko časa na dan povprečno preživiva pred njimi. Veliko. Preveč. Računalnik, telefon, televizija, sedaj pa še tablični bralniki in še mnogo drugega....