Začetek vitovskega leta
Začetek vitovskega leta
650 let božje poti na Vitovljah
V nedeljo, 2. januarja, je minilo 650 let od prve omembe božjepotne Marijine cerkve na Vitovljah v Vipavski dolini.
Med Osekom in Šempasom v Spodnji Vipavski dolini, pod obronki Trnovskega gozda, se na skalni vzpetini vitovskega hriba, na nadmorski višini 605 m, razgleduje po dolini in po pokrajini, ki jo še najpogosteje označimo z imenom Goriška, starodavna romarska cerkev sv. Marije. Prva omemba Marijine cerkve na Vitovljah je znana iz leta 1361. Iz notarske listine, napisane v Gorici, ki nosi datum 2. januarja 1361 in jo hrani Biblioteca Marciani v Benetkah, izvemo, da gre v zapisu med drugim za odvetništvo med dvema kmetijama pod cerkvijo sv. Marije na Vitovljah (»… sub Sancta Maria de Golez in Vituglach«).
Domnevajo, da je v 14. stoletju na tem kraju stala romanska kapela. V 15. stoletju so zaradi vpadov Turkov okoli cerkve sezidali obzidje. V drugi polovici 15. stoletja pa naj bi cerkev dobila gotski...
V nedeljo, 2. januarja, je minilo 650 let od prve omembe božjepotne Marijine cerkve na Vitovljah v Vipavski dolini.
Med Osekom in Šempasom v Spodnji Vipavski dolini, pod obronki Trnovskega gozda, se na skalni vzpetini vitovskega hriba, na nadmorski višini 605 m, razgleduje po dolini in po pokrajini, ki jo še najpogosteje označimo z imenom Goriška, starodavna romarska cerkev sv. Marije. Prva omemba Marijine cerkve na Vitovljah je znana iz leta 1361. Iz notarske listine, napisane v Gorici, ki nosi datum 2. januarja 1361 in jo hrani Biblioteca Marciani v Benetkah, izvemo, da gre v zapisu med drugim za odvetništvo med dvema kmetijama pod cerkvijo sv. Marije na Vitovljah (»… sub Sancta Maria de Golez in Vituglach«).
Domnevajo, da je v 14. stoletju na tem kraju stala romanska kapela. V 15. stoletju so zaradi vpadov Turkov okoli cerkve sezidali obzidje. V drugi polovici 15. stoletja pa naj bi cerkev dobila gotski...