Pod krinko otrokovih pravic
Šokirala me je novica, da homoseksualni aktivisti v osnovnih in srednjih šolah propagirajo tovrstno iztirjenost, in to pod krinko »otrokovih« pravic. Človeku se samodejno zastavlja vprašanje: kdo je tem homoseksualnim aktivistom dovolil vstop v naše šole? Morda minister za šolstvo? To je nekaj tako groznega, da človeku zastane dih. Pomislimo, kako nekaj groznega je to, da si kdo drzne otroke, ta najbolj nedolžna in zaupljiva bitja, ki jim oči kar žarijo od sreče, da imajo ljubeče starše – mamo in očeta, ki jih neizmerno ljubita, onečastiti in onesrečiti, morda za vse življenje. So mar po njihovem to otrokove pravice, da imajo pravico biti nesrečni? Kaj storiti? Šola je bila od nekdaj ustanova z moralno-vzgojnim in učnim programom in poslanstvom ter je tako nadaljevala in dopolnjevala poslanstvo domače hiše in družine.

Nad takim zlohotnim izrabljanjem otrokovih pravic bi se upravičeno morali zgroziti vsi starš...