Čeprav vseskozi kreposten in pobožen, je Arsenij pri svojih štiridesetih letih zaslišal razločen klic, naj zapusti svoj dotedanji način življenja in se popolnoma preda Bogu. Sredi vsega blišča, ki ga je obdajalo, pa tudi raznih dvornih spletk, je zahrepenel po puščavski samoti. Odšel je v egiptovsko puščavo, kjer je živel skrajno spokorno in samotno meniško življenje, Bog pa mu je pri tem naklanjal velike milosti. Kljub samoti je kasneje sprejemal tudi posamezne učence, eden izmed njih, Nikefor Kalist, je med opisi puščavskih očetov zapisal nekaj njegovih svetih izrekov v posebnem poglavju O opatu Arseniju.

Ime izhaja iz grščine, pomeni pa »možat, močan«.

Rodil se je najbrž leta 354 v Rimu,
umrl pa v Troji pri Memfisu v Egiptu, leta 449 ali 450.

Družina: Rodil se je v bogati krščanski senatorski družini, starši so imeli izreden čut za pravičnost, bili so ugledni in s...