V polni moderni dobi, v petdesetletju 1885–1935, je v Franciji prišlo do svojevrstnega pojava: do pomnožitve spreobrnjenj v katolicizem med francoskimi intelektualci in umetniki. Znana so imena kakor Paul Claudel, Jacques Maritain, Ernest Psichary, Jacques Rivière, Georges Romain, pa tudi Charles Péguy. Pojav je tem bolj zanimiv, ker se je zgodil v dobi rastoče sekularizacije in ko se je Francija odločila za ločitev med Cerkvijo in državo, kar traja do danes, a v manj protikrščanski drži kot v Sloveniji.

Lani je v francoščini izšla knjiga Frédérica Gugelota »Spreobrnjenje intelektualcev v katolicizem v Franciji (1885–1935)«, v kateri je ta pojav obdelan na univerzitetni ravni, in to z najrazličnejših vidikov. Naj vsebino nekaterih od 13 poglavij bežno nakažemo z vsaj površno informacijo.

1. Čas spreobrnjenj. Vračanje k veri je doseglo višek ob začetku prve svetovne vojne leta 1914 (človek pomisli na kupovanje Svetih pisem v ZDA po napadu na Dvojčka) in v letu 1925....