Prav neverjetno je, kako se na dan, ko mladi romamo peš na Brezje, vedno najde toliko razlogov, zakaj bi bilo bolje ostati doma.

Dež, ki mu cel petek ni bilo videti konca. Neprespana noč. 40 km. Osem ur hoje, večinoma po asfaltu. Žulji. Bolečine v nogah. Zakaj že!?! Najbrž je za tak podvig res potrebno malo norosti, ki pa je mladi (pa tudi malo manj mladi), hvala Bogu, še vedno imamo dovolj, da nas vse zgoraj omenjene »malenkosti« ne ustavijo.

Nameni romanja
In tako smo se v petek, na večer pred 20. rojstnim dnevom naše male Slovenije, zbrali v Šentvidu nad Ljubljano, da bi skupaj že 39-ič romali peš na Brezje. Da se zahvalimo za vse, kar smo prejeli v preteklem šolskem letu – za opravljene izpite, uslišane prošnje, lepe odnose, prijatelje, družino. Da se zahvalimo za to, da imamo svojo državo in svoj jezik. Pa tudi s prošnjami za naprej – za vztrajnost in pogum v novem šolskem letu, za nova poznanstva, pomoč pri iskanju odgovorov na življenjska vprašan...