15. navadna nedelja

Kar v treh prihodnjih nedeljah bova lahko prisluhnila prilikam, po katerih nama Jezus spregovori o tem, kako Bog Oče gleda na nas in kakšen odnos ima do nas. Danes naredi to s priliko o sejalcu, ki se čudno obnaša. Ali se ti zdi, da bi šel dober kmet sejat seme na skale ali med trnje? Nikakor. Noben kmet ni tako neumen, da bi sejal na zemljo, ki ne more obroditi sadu. V resnici niti dobra zemlja nikdar ne obrodi trideseternega sadu, kaj šele stoternega. Prilika torej ne govori o kmetijstvu in o zemlji. Da jo bova laže razumela, si oglejva nekaj podrobnosti.

V njej lahko seme in sejalca med seboj zamenjamo. Bog je tisti, ki seje, a je hkrati tisti, ki je vsajen v srca. Jezus je sejalec, ker govori, hkrati pa je seme – Beseda, ki je vsajena in sprejeta v najinem srcu.

Iz tega lahko skleneva dvoje. Najprej to, da je Bog navzoč v vsakem svojem daru za naju. Zato se za vsako Božjo besedo, ki nama je oznanjena in jo slišiva, vedno skriva...