Janez Jalen, »Previsi«, črtica »Zlati cveti«, odlomek

Še čez polnoč je ostal doktor Vidic pri Gorjancu, dokler ni Mini odleglo. Preden je odšel, je ostro zabičal, da mora imeti bolnica mir in da naj ne puste žensk postajati okrog postelje. Gorjanka ga je hvaležno pogledala.

Tomaž Janezu ni pustil iti peš domov. Zapregel je koleselj, da ga popelje. Voz je oddrdral z dvora. Mama pa je poklicala hčer in ji zaupala, da je trdno prepričana, če bi pila še čaj iz korenin srčne moči, bi prav gotovo ozdravela. Pa da bi morala Polonca zdravilno zel sama nabrati. Po vrh Peči je je bilo včasih vse zlato nasuto.

»Bom, mama. Koj jutri za dne,« je bila brž voljna hči.

Zunaj se je vlil dež. Mama je kmalu za rožni venec dolgo zaspala. Polonca pa vso noč ni zatisnila očesa.

Proti jutru se je zjasnilo, bolnici pa je narasla vročina. Pričela je blesti. Venomer je podila hčer od postelje in ji ukazovala, naj že vendar gre nabirat srčne moči in zlatih rož. Do...