Zakaj ne bi smeli imeti svoje države, če jo imajo še manjše dežele?

V rojstvo slovenske države sem od svojih mladih nog trdo verjel. Ne bi znal natančno povedati, kako in zakaj, toda v meni je neki glas vedno trdil, da bo do nje, to je do slovenske države, prej ali slej zares prišlo. Seveda, ne za časa mojega življenja, a nekoč jo bomo imeli, o tem ni bilo v moji notranjosti nikakršnega dvoma.

Morda sem prvič začutil v sebi uresničitev tega ideala, ko nam je doraščajočim dečkom (okrog deset let nam je bilo) sestra Rafaela v Tomaju (tam sem pri šolskih sestrah opravljal pripravnico za vstop v gimnazijo) tudi odrsko predstavila obred o ustoličevanju slovenskih knezov na Gosposvetskem polju. Morda je bil to moj prvi vzgib na poti do slovenske samostojnosti. Potem pa razne diskusije na klasičnem liceju v Trstu (maturiral sem leta 1955), kjer smo imeli profesorja Otona Muhra (za grščino in latinščino), ki nam je brez vsakega ovinkarjenja predaval o tem, kako...