Pod duhovnim vodstvom minoritskega brata Jožeta iz olimskega samostana smo farani v Marijinem mesecu romali preko hrvaškega Lurda Vepric do Medžugorja. Še isti večer smo se odpravili na bližnji hrib prikazovanj. Postaje križevega pota, ostro kamenje, tišina, različni jeziki, stiske, solze žalosti, pričakovanja in sreče. Kip Brezmadežne! Mir, spokojnost, upanje! Na tem kraju smo goreče s skupno molitvijo prosili milosti in zdravja za bolnike, še posebej iz naše fare. Naslednje jutro smo se odpravili proti hribu Križevac, kjer smo ob postajah križevega pota skupaj molili. Slovenska spoved, večerna maša na prostem in češčenje svetega Rešnjega telesa … Zadnje jutro romanja smo sklenili z mašo, potem pa po poti mimo Mostarja in Sarajeva v zgodnjih jutranjih urah srečno prispeli pred cerkev Marije Vnebozete v Olimju.

Hvaležni smo bratu Jožetu za duhovno vodstvo, Barbari pa za organizacijo.






Romana Slemenšek