(Iz domače kronike)

Ljubljana, četrtek, 27. junija 1991

Ko sem včeraj zvečer izpred stavbe založbe Mladika nasproti »vojne bolnice«, kjer sem parkiral, zavil proti Prešernovi, da bi se udeležil proslave v skupščini razglašene neodvisnosti Slovenije, je k bližnji ploščadi Trga revolucije v dvoredu korakala kolona teritorialcev, ki jih je vodil mlad častnik s sabljo ob strani. Fantje v uniformah so stopali čvrsto, odločno in v vojaško skladnem koraku, v samozavestni drži, z brzostrelkami čez prsi, in učinkovali zelo impresivno. Nenadoma me je kar zaneslo: kako impozantno! In nehote sem pomislil, da so nemara udarni del vojske, ki bo varuhinja naše neodvisnosti in svobode, in ker so svoj marš izvajali tako brezhibno in zanesljivo, se mi je v misli ponudilo še upanje, da ima ta svoboda trajnega zaščitnika prav v njih, ki delujejo v enotni misli in delu in so zato močni in zaupanja vredni.

Na pločniku Šubičeve nasproti kolone so ljud...