Jezusovo človeško srce nam odkriva nepojmljivo božjo ljubezen do nas.
Bog je hotel postati človek, da bi lahko izkazoval neskončno sočutje do ljudi v svoji bližini. Hotel je okusiti in z nami deliti najlepša človeška čustva. Kot da mnoga mesta v Svetem pismu, kjer je govor o neizmerni božji ljubezni do vsakega človeka ne zadostujejo. Bog v Jezusu na človeški način doživlja hrepenenje po vsakem izmed nas, ko vzklikne: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek. Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko« (Mt 11,28–30).

»Ko so prišli do Jezusa in videli, da je že mrtev, mu niso strli nog, ampak mu je eden izmed vojakov s sulico prebodel stran in takoj sta pritekli kri in voda« (Jn 19,33–34). Vojak je prebodel Jezusovo srce, da bi se prepričal o njegovi smrti. Jezusova ljubezen je šla do konca, do podaritve telesa...