(Erazem Rotterdamski) John (Janez) Fisher, dober prijatelj Tomaža Mora, velja za enega najpomembnejših humanistov svojega časa, blestečega cerkvenega pisatelja in sijajnega pridigarja. Bil je celo učitelj kasnejšega kralja Henrika VIII., ki ga je zelo cenil, a ga dal kasneje kljub temu zapreti in obglaviti. Fisher namreč ni hotel popustiti različnim pritiskom (celo svojih škofovskih kolegov), da bi podprl kraljevo razvezo z zakonsko ženo Katarino Aragonsko in priznal zakon z Ano Boleyn, kar je bilo povod za zahodni razdor v Cerkvi. Ime: Izhaja iz hebrejskega imena Jehohanan, ki pomeni »Jahve (Bog) je milostljiv«. Rodil se je: 19. oktobra 1469 v Beverleyju v Yorkshiru v Angliji, umrl pa 22. junija 1535 v Tower Hillu v Londonu. Družina: Bil je najstarejši izmed štirih otrok trgovca Roberta in njegove žene Neže. Sodobniki: Tomaž More, Erazem Rotterdamski, kralj Henrik VIII., Martin Luter, papeži: Julij II., Pij III., Leon X., Klemen VII. in Pavel III. Služba: Sprva je bil prorektor in kasneje kancler vseučilišča Cambridge, ki ga je vodil tudi kot škof. Bil je pobudnik ustanovitve stolic za teologijo v Cambridgeu in Oxfordu ter stolice za grščino in hebrejščino v Cambridgeu. Škofija: Papež Julij II. ga je 14. oktobra 1504 imenoval za škofa v Rochestru, najrevnejši in eni najstarejših škofij v Angliji. Ustanovil jo je sveti Avguštin Canterburyjski leta 604. Zavetnik: Velja za zavetnika škofije Rochester in New Yorka. Kreposti: Bil je zelo skromen in preprost, rad je obiskoval in skrbel za bolnike in reveže ter jim podeljeval zakramente za umirajoče. Živel je meniško spokorno, spal samo štiri ure, bil pa je vedno jasen in odločen. Dela: V štirih zvezkih je napisal delo proti Lutru, ohranjenih pa je še 26 drugih njegovih traktatov in pisem. Upodobitve: Za njegov avtentičen portret velja skica, ki jo je naslikal Hans Holbein. Na njej je upodobljen kot starejši mož koščenega obraza, resnega pogleda, z značilnim pokrivalom na glavi. Goduje: 22. junija, skupaj s Tomažem Morem. Grob: Bil je obglavljen, njegovo truplo so pustili sprva kar na morišču, kasneje pa ga vrgli v neko luknjo, glavo pa so v »opozorilo« nataknili na kol in izpostavili na mostu, po štirinajstih dneh pa vrgli v Temzo. Kasneje so njegove zemeljske ostanke pokopali v cerkvi sv. Petra v Towru. Misel: »Sovražiti zmoto, ljudi, ki so v zmoti, pa ljubiti.«