Danes ti imam toliko povedati, Gospod. Žalosten sem. Toliko je stvari, od katerih se danes poslavljam. Poslavljam se od osnovne šole, v katero sem hodil osem let, poslavljam se od sošolcev, učiteljev, od kateheta in od svojih tovarišev iz veroučne skupine.

Pravzaprav se poslavljam od otroških let.

Zmeraj sem si želel, da bi bil velik, neprestano sem se prepiral s starši, češ da me imajo za otroka, zdaj pa me je nenadoma postalo strah.

Ni lahko biti odrasel. Sam moraš odločati o toliko pomembnih stvareh, sam moraš skrbeti zase, sam si odgovoren za svoja dejanja. Bojim se. Prosim, pomagaj mi odrasti, Gospod!

Danes bi se ti rad zahvalil tudi za svoja otroška leta. Hvala ti za vse lepe trenutke, ki sem jih preživel doma, pri igri, v šoli, pri verouku. Koliko otrok je, ki jih je trpljenje prezgodaj oropalo otroštva!

Dobre starše si mi dal. Ljubečo mamo imam in skrbnega očeta. Razumeta se med seboj in vsi v družini se imamo radi. Starši nekeg...