Tako blizu sem ti in ves s teboj,
da me brez tebe skorajda ni.
Vsaka tvoja solza priteče iz mojega srca,
vsak tvoj strah mi naježi lase,
ob vsakem tvojem veselju zaplešem.
Ko ponoči ne moreš spati,
tiho klečim ob tvoji postelji;
ko iščeš službo,
ti odpiram vrata po uradih;
ko te zvečer stiska zaradi pubertetnika,
molim za njegovo vrnitev domov;
ko preštevaš drobiž v denarnici,
ti spustim vanjo kovanec;
ko prižgeš svečko na grobu,
primaknem zraven še šopek.
Nič več ne zaklepam svojih vrat,
da lahko kadarkoli vstopiš;
čakam pri telefonu, da me pokličeš
in da ti lahko pomagam;
zasadil sem drevo, da prideš
in si z njega nabereš sadežev;
v dlani lovim jutranjo roso,
da te odžejam in umijem;
po njivah paberkujem klasje
za tvoj kos kruha in pogače;
ko se zazidaš v žalost,
ti odprem vrata do veselja;
ko ti nihče ne zaupa,
stavim vse nate in zate;
ko se zate nihče ne zmeni,