Muzej ob samostanskem zidu
Muzej ob samostanskem zidu
Oktobra bo minilo 120 let, odkar so v Stockholmu odprli prvi muzej na prostem Skansen. Ustanovil ga je švedski učitelj Artur Hazelius (27. maja je minilo 110 let od njegove smrti), ki je hotel rojakom pokazati, kako so živeli njihovi predniki. Švedska družba je namreč v drugi polovici 19. stoletja doživljala velike spremembe, saj so ljudje množično zapuščali podeželje ter odhajali v mesta in tujino.
V minulem stoletju so tudi drugod po svetu odprli muzeje, ki prikazujejo stavbno dediščino. V Sloveniji je največji in najbolj znan tovrstni muzej v Rogatcu, katerega začetki segajo v leto 1981. Deset let pozneje je začel nastajati tudi podoben muzej v Pleterjah. Na travniku, kjer so bili nekoč samostanski ribniki, so najprej spomladi leta 1991 sestavili Kegljevičevo hišo, ki je vse od leta 1833 stala v vasi Ostrog severovzhodno od Šentjerneja. V njej si lahko danes med drugim ogledamo črno kuhinjo, v kateri še vedno zakurijo, saj je to zanimivo za obiskovalce, hkrati pa ugo...
V minulem stoletju so tudi drugod po svetu odprli muzeje, ki prikazujejo stavbno dediščino. V Sloveniji je največji in najbolj znan tovrstni muzej v Rogatcu, katerega začetki segajo v leto 1981. Deset let pozneje je začel nastajati tudi podoben muzej v Pleterjah. Na travniku, kjer so bili nekoč samostanski ribniki, so najprej spomladi leta 1991 sestavili Kegljevičevo hišo, ki je vse od leta 1833 stala v vasi Ostrog severovzhodno od Šentjerneja. V njej si lahko danes med drugim ogledamo črno kuhinjo, v kateri še vedno zakurijo, saj je to zanimivo za obiskovalce, hkrati pa ugo...