Ko je leta 1949 ameriški pisatelj slovenskega rodu Louis Adamic (Adamič) obiskal Jugoslavijo, se je spoznal tudi z Edvardom Kocbekom. Občudoval je njegovo Tovarišijo, a njegova usoda ga je tako pretresla, da je mislil napisati knjigo Težko je biti kristjan. Knjige ni napisal, saj bi bila to knjiga Kalvarije kristjana Kocbeka, čeprav še podpredsednika – formalna funkcija brez vsakega vpliva in moči – predsedstva republike Slovenije.

Svojo usodo je bil zapisal, poln vere v »človeškost« komunistov, v stranko, ki je imela za cilj stalinsko diktaturo in uničenje krščanstva. Znašel se je v »tovarišiji«, ki je je bila sama navideznost, dejansko pa sredi ljudi, ki so s pomilovanjem gledali na njegovo vero v Boga. Njegova krščansko-socialistična skupina, na katero bi se lahko opiral, se je izkazala za zbirko odpadnikov.

To je prežalostno poglavje v zgodovini slovenskega krščanstva. To je porazen seznam.

Začenja ga dr. Marjan Brecelj. Ta je ne samo skrivoma stopil...