»Kaj pa delaš?« se je iz srca začudil oče, ko je stopil v kopalnico in tam našel Tejo, kako je brisala ploščice in si pri tem brundala neko melodijo. Bil je četrtek in kolikor je bil oče na tekočem, so dekleta čistila kopalnico ob petkih in tudi prepevala niso prav pogosto ob tem delu, ker ga nobena ni preveč marala.

»Pomivam,« se je oglasil jasni zvonki glas šestošolke.

»Namesto Špele pomiva,« je za vrati rekel mali bratec.

»Ne, kaj res?« se je oče še bolj začudil.

»Ja, Špela nima časa, pa bom jaz,« je rekla Teja.

No, to pa je bil stavek, ob katerem lahko starši pozabijo zapreti usta!

»Namesto nje?«

»Ja, je res v veliki stiski s časom. Jutri pišejo matematiko, pa še slovenščino bo vprašana, pa še klavir mora vaditi,« je naštevala in pridno drgnila kad.

Oče si je umil roke in stopil v kuhinjo pogledat, kaj bo dobrega za kosilo.

»A veš, da Teja pomiva kopalnico?« je vprašal mamo.

»Danes?« je...