Medtem ko se podpora volivcev Pahorjevi vladi že približuje najnižji možni točki, se zdi, da vladna aroganca sploh nima meja. Ne da bi se menila za izkušnji z zakonoma o RTV in malem delu, ki se jima bodo prvo junijsko nedeljo bolj ali manj gotovo pridružile še tri podobne, se vlada še naprej trudi spraviti skozi parlamentarno proceduro nove zakone, ki jih – če bodo sprejeti – čaka podobna usoda. Dobili smo volitve in počnemo, kar hočemo, nam sporočajo in brez posluha za potrebe in želje ljudi grozijo še z reformo zdravstvenega in socialnega sistema. Da o družinskem zakoniku sploh ne govorimo.

Da so zakoni, ki pozneje ne dobijo referendumske podpore, sprejeti, gre zasluga poslancem, ki zagotovijo potrebno večino tudi v primerih, ko koalicija te ne more več zbrati. Simptomatičen primer je pokojninski zakon, ki brez podpore SLS ne bi bil sprejet. Ne želim se spuščati v (načelne?) razloge, ki so poslance SLS vodili pri odločitvi, vse bolj očitno pa je, s kom jih je ta pove...