Verjamem, da je moje poslanstvo, da pričujem za življenje, ljubezen, radost – za Jezusa. Vprašanje pa je, če in kako mi to uspeva.

Z aktivnim pričevanjem sem se prvič srečala kot animatorka pri slovenskem srečanju za mlade – Stična mladih. Kot obiskovalki je bila ta tretja sobota v septembru zame dan, poln veselja, smeha, plesa in skakanja. Šele sedaj, ko se kot članica ekipe oziram nazaj, se zavedam, da je tudi to pričevanje. Vsak lahko namreč svoje življenje podari drugače.

V teh časih, ko nas stalno nekaj priganja, se je še teže ustaviti in popolnoma umiriti, zato mi bolj ustreza pričevanje, ki je povezano z glasbo. Ker sem animatorka, mi je tako pričevanje tudi omogočeno. Ker pa vse verjetno le ni tako enolično, sem začela razmišljati o tem, na kakšne načine vse lahko pričujem.

Že Sveto pismo govori o tem, da je Bog ljubezen in če pričuješ za ljubezen, pričuješ za Boga. Mladi smo s svojo mladostniško ljubeznijo do drugega, do narave, glasbe, dr...