»Jaz živim in živeli boste tudi vi«

(Jn 14,19)

Prva Cerkev je po Kristusovem vstajenju čudovito rasla in se širila. Veliko ljudi je tudi telesno in duhovno ozdravelo ob besedah in znamenjih apostolov. Ob skrbnem branju prvega berila (Apd 8,5–8,14–17) nam postane jasno, da je bil Sveti Duh tisti, ki je prinašal ozdravljenje, apostoli so bili samo posredniki in pomočniki. To je velikega pomena tudi za Cerkev danes. Cerkev je tudi danes v tej vlogi. Ob bolnikih vseh vrst, ob težavah, ki jih ima nekdo, Cerkev moli in kliče Svetega Duha. Milost ozdravljenja prihaja od zgoraj. Zato neuslišane molitve težko razumemo, ker mislimo po človeško in predvsem sebe postavljamo v ospredje, misleč, da je ozdravljenje odvisno predvsem od človeške molitve. Nikjer ni rečeno, da je Jezus, kasneje tudi apostoli, ozdravil vse bolne. Vedno pa je ozdravljenje čudežni dogodek. Poklicani smo, da tudi danes nad bolniki molimo, da z njimi in zanje molimo, polnost Duha pa ni v naši moči...