Po širnem svetu je religija v vzponu.

Ob zatonu evropskega in ob istočasnem razmahu svetovnega krščanstva se marsikomu računica ne izide. Novi sunek evangelizacije, ki smo mu priča na južni polobli, še vedno nima odmeva v zahodnih medijih. Zakaj? Ker načenja naša prepričanja.

Preroki sekularizacije so zmedeni. Z novim tisočletjem je religija po širnem svetu v vzponu in kdor se z njo ne bo znal pogovarjati, bo lahko kmalu zunaj dogajanja. Omajana so prepričanja liberalnih teologov. Ti so govorili o nujni posodobitvi krščanstva v smeri razumarske, humanitarne, karseda simpatične ter do posameznikovih moralnih izbir popustljivejše religije. Za katolištvo je celo obveljalo, češ bolj kot bo podobno luteranstvu (ukinitev celibata, žensko duhovništvo, odprava »baročnih« pobožnosti), bolj bo v koraku s časom. Jug govori drugače. Tam doživlja razcvet za razum nezapleteno, čustveno neposredno, močno občestveno, človeško živahno, lokalni kulturi prilagojeno, a tradicionalno in...