Priplavali pohlevni so glasovi,
kot lahke lastovice iz daljave,
kot sladki spev bi dahnil iz daljave,
so oglasili v jutro se zvonovi.

Glej, drug za drugim nam bežijo dnevi,
menjava hitro se obraz narave.
Ozelenevajo, suše se trave,
in vedno bliže se reže grobovi.

Proč, mračne misli, nov se dan rodi!
A jaz ves poln mladostnih sem moči.
Zdaj grem na pot, srce se ne boji.
A moja pot se ne gubi v temi,
jasno začrtano jo zro oči!
Po njej za narod grem po lepše dni.