Blato, ki ga reke ob visoki vodi odlagajo na bližnjem svetu, je bogato s hranljivimi snovmi, ki jih rastline vsrkavajo skozi korenine. Tudi obdelan svet je lahko deležen blatne »mane«, zato kmetje na poplavnih travnikih ne gnojijo, saj to namesto njih opravi narava. Ni čudno, da ljudje že od davnine poseljujemo svet, ki so ga oblikovale reke. Živ primer, kako reka napaja in prehranjuje ljudstvo, je Nil, ob katerem se je razvila slovita egipčanska civilizacija, ob njem pa je tudi dandanes glavnina življenja v tej severnoafriški državi. Če boste pogledali na zemljevid Slovenije, boste zlahka opazili, da so se vsi pomembnejši kraji razvili ravno ob rekah.

Blato na rečnih bregovih pa je tudi pravo gojišče nižjih živalskih oblik, med katerimi se tare množica členonožcev in njihovih razvojnih oblik. Na vodnem robu, kjer je blato židko in nikoli trdo, je še posebej živahno. Rečni breg tudi v najtrših zimah ne zamrzne, zato nekatera bitja...