V veliki samopostrežni trgovini sem naletela na znanca, ki ga zelo, zelo dolgo nisem videla. Bila sem na vozičku in on je pocukal mene, ker ga sama niti nisem opazila. Pogovarjala sva se samo nekaj minut, ker je bilo okrog vse preveč ljudi in bilo je tudi precej hrupno. Zdelo se mi je, da me je nagovoril predvsem zato, ker sem bila na vozičku in je pričakoval, da ga bom bolje razumela, kot bi ga sicer.
Naredili so mu neko operacijo in zdaj ima težave z desno roko. Kot desničar ima težave z desno roko. Povedal mi je še to, da bo šel šele prihodnje leto v pokoj. Časa je bilo premalo, da bi mi kaj več razložil o svoji bolezni, zato vem samo to, da mu desna roka ne služi. Večkrat je ponovil stavek, ki me spremlja: »Ne morem in ne morem se sprijazniti.« Tudi ne ve, ali sme pričakovati, da se mu bo stanje izboljšalo ali ne. Iz vsega, kar sem v tistih nekaj minutah slišala, bi prej pričakovala, da ne. Premišljujem prav o tem, da se ne more sp...