Še pred osmimi leti je moja mama žalostna hodila naokoli, ker se ji je zdelo, da sem preveč zaposlena, zato nimam časa, da bi spoznala sebi primernega fanta, se poročila in imela otroke. In do neke mere je imela prav … Res sem bila zaposlena, in to na veliko prijetnih načinov. Poleg tega, da sem poučevala v Pediatrični kliniki, študirala zakonsko in družinsko terapijo, je bil moj drugi dom pri frančiškanih v Ljubljani, kjer sem vodila skupino animatorjev, otroški pevski zbor, pomagala pri organizaciji družinskih počitnic, igrala v gledališki skupini, organizirala kolesarjenje, se ukvarjala s FRAMO in FO … Vse to pa ni bila ovira, da se ne bi mogla poročiti, ampak velika priložnost, da najdem moža. Našla sem ga. Pel je pri frančiškanih in skupaj z mano ter Frančiškom je prekolesaril več držav. Poznala sva se sedem let, zaljubila pa leto dni pred poroko, devet mesecev kasneje zaslišala jok prvorojenca Gala ter čez leto in pol še Jona....