Obisk medicinske veroučne skupine v bolnišnici elizabetink v Celovcu



Kadar bolezen človeku nepričakovano prekriža načrte, se ji želi upreti. Prizadeva si za vrnitev v polnost vsakdanjika: nemudoma ukrepa telesno, npr. več počiva ali drugače jé. Ukrepa tudi duševno: prizadeva si nabrati voljo ali se zaupljivo preda v nego najbližjim. Prebudi pa se lahko tudi njegova duša, ko se zateče v molitev ali morda trpko kliče k Bogu!

Zdravstveni delavci, torej osebe, ki se jim kot bolniki prepustimo v zdravljenje, se nedvomno zavedajo, da zdravijo celotnega človeka, ne zgolj njegove diagnoze. Čeprav vseskozi pritrjujejo, da sta telesni in duševni vidik med seboj povezana, omogoča napredek v medicini, da to prepletanje tudi natančno znanstveno opišemo. Pa vendar, dandanes tako verujoči kot tudi neverujoči pogosto ostanemo v zadregi, ko se zastavi vprašanje o duhovni razsežnosti človekove bolezni. Kaj ima duša z boleznijo svoje...