Po »spreobrnitvi« je Andrej Mariji v molitvi obljubil, da bo vstopil v spokorni karmeličanski red. Študiral je v Parizu in Avignonu, bil po posvečenju nekaj časa predstojnik samostana, nato pa postal škof v mestu Fiesole. Zgledno je skrbel za svojo škofijo, obiskoval župnije, bil darežljiv in usmiljen do ubogih, očetovsko zahteven do klera; skrbel je zlasti za duhovno in kulturno formacijo bogoslovcev. Kot natančen in spreten gospodar je obnovil mnogo cerkva ter za bogoslužje priskrbel umetnine, ki jih še danes občudujemo. Sredi nemirnega 14. stoletja je bil s svojo pomirjevalno in trdno držo v Bogu pravi steber miru in obnavljavec božjega reda.

Ime: izhaja iz latinskega imena Andreas z osnovo v grškem pridevniku andreios, »možat, pogumen«.

Rodil se je 30. novembra (?) leta 1301 v Firencah, Italija,
umrl pa 6. januarja 1373 v mestu Fiesole v Italiji.

Družina: Izhajal je i...