Stokrat poplačano (za)upanje
Stokrat poplačano (za)upanje
Dolgo je trajalo, da se je Nizozemska uvrstila med gostiteljice novoletnega taizejskega srečanja. Letos je bil Rotterdam (ob reki Maas) končno na vrsti, da sprejme tisoče mladih romarjev iz vse Evrope. Pri nas doma je sprva kazalo, da bomo ostali brez gostov. Naše naselje je namreč preveč oddaljeno od glavnega prizorišča in od naše »stare« cerkve, ki jo obiskujemo tudi po selitvi. Pa smo se na vso moč potrudili, da smo se uvrstili na seznam gostiteljev in s tem dobili priložnost, da povrnemo gostoljubje, ki smo ga sami uživali v Parizu, Pragi, Budimpešti in še kje. S tem pa tudi možnost, da kljub starostni razliki od blizu doživimo »Taize aan de Maas«.
V službi so me spraševali, ali se ne bojimo kar na slepo pod streho sprejeti popolnih tujcev. Zakaj pa, to je vendar romanje zaupanja! Tudi za družine gostiteljice. Pa naprej: Gotovo si želite gostiti Slovence? To bi bilo lepo, a bi bili udeleženci iz kakih drugih dežel tudi srčno dobrodošli. Navsezadnje verjetno ne more biti...