Kdo se ne spomni pisem, ki smo jih kot otroci pisali sv. Miklavžu in v njih dobrotnemu škofu v spremstvu angelcev in parkljev pripovedovali, kako smo pridni in kako veseli bomo, če nam bo prinesel, kar ga prosimo. Naša pisma so ponoči izginila, zato smo otroci še toliko bolj neučakano pričakovali, ali bodo naše prošnje uslišane. In za vsak primer, da nas ne bi odnesel parkelj, smo pridno ponavljali molitvice.

Otroci tudi danes pišejo podobna pisma. Ne samo Miklavžu, ampak marsikje tudi Jezuščku in, ne boste verjeli, tudi sv. očetu v Rim. Znano je, da je pokojni papež Janez Pavel II. dobival veliko pisem otrok z vsega sveta. Bil jih je tako vesel, da je sodelavcem naročil, naj najbolj duhovita shranijo v vatikanskih arhivih.

Desetletni deček iz Avstralije je svoje pismo papežu naslovil takole: Bog, Pri papežu, Vatikan, in napisal: »Dragi Jezus, bral sem tvojo knjigo. Ko boš spet pisal Sveto pismo, poskrbi, da bo v njem več akcije!«

Osemletni fantiček iz Ita...