Čez naše hribe in ravnine je lani komaj dahnil najlepši Marijin mesec maj, ko me je sredi noči objelo gorje, moj skromni dom pa uničujoči plameni. Najprej se zahvalim Bogu, Presveti Trojici, ki je stal ob moji desnici, da nisem omagala, potem pa moji nebeški Materi – Ti si bila, o Marija Mati, ko je v bolečini pokalo srce, ob meni in mi lajšala gorje, hvala Ti, Mati Marija! Iskrena hvala mojim dragim sosedom Lončarovim, ki so me sredi noči sprejeli in mi ponudili zavetje svojega doma. Sosed Ludvik je ostal tudi pozneje duša in srce vse obnove mojega doma. Posebna hvala gre gasilcem, domačim in ljutomerskim, ki so se junaško borili z ognjem in reševali, kar se je še rešiti dalo. Mogoče ne bom omenila vseh, vendar sem vsem iz srca hvaležna tudi za opogumljajoče besede, za sočutne poglede v tistih težkih dneh. Ogenj je ugasnil, a po naši župniji je zagorel nov ogenj dobrote in solidarnosti. Več ali manj sem poznala naše farane, posebno nedelj...