Sv. Jožef Benedikt Cottolengo

Ljubezen do ubožcev in nebogljenih je bila Jožefu Cottolengu privzgojena že v najnežnejši mladosti, saj je že kot petleten deček želel domačo hišo spremeniti v zavetišče zanje. To željo je kasneje uresničil kot mlad duhovnik. Po posvečenju je nekaj časa opravljal duhovniško službo v domačem Turinu, kasneje prevzel nekoliko bolj oddaljeno župnijo, ob tem pa še naprej študiral. Še razmeroma mladega so ga nastavili za kanonika pri cerkvi sv. Rešnjega telesa v Turinu, kjer je lahko začel bolj zavzeto delati z reveži in pomoči potrebnimi. Kmalu je ob cerkvi vzel v najem dve sobici in tam sprejemal ter stregel zapuščenim in bolnim. Pridružili so se mu še neka mlada vdova in nekaj deklet, kar je bil začetek družbe »vincetink« ali »kotolenginj«. Kasneje si je v kraju Valdocco izbral novo zavetišče, zrasla je Hišica božje previdnosti, zavod, ki danes obsega celo ulico hiš za najbolj nebogljene: bolne, hr...