Prijatelj me je ob letošnji veliki noči v pogovoru o verski nestrpnosti opozoril na znano dejstvo, da v Sloveniji še vedno velja: če hočeš razburiti slovensko javnost, začni govoriti o revoluciji in kolaboraciji ali pa o katoliški Cerkvi. »Kakor da bi biku pomahal z rdečo cunjo,« je pribil. Res je: v Sloveniji ti dve temi takoj povzročita razdor. Velikonočni prazniki in dan upora ter 1. maj so spet priložnost za to.

Letos obhajamo dvajset let slovenske samostojnosti. Minilo je 21 let od prvih demokratičnih volitev in opazovalcu se zdi, da smo ob temah, kakor sta odnos do polpretekle dobe in do katoliške Cerkve dlje, kot smo bili takrat. Ko smo pri Družini v januarju leta 1990 pred prvimi demokratičnimi volitvami povprašali predstavnike političnih strank, kakšno mesto namenjajo verujočim in verskim skupnostim v pluralistični Sloveniji, je npr. dr. Slavoj Žižek, takrat član ZSMS – Liberalne stranke, dejal takole: »Katoliška skupnost naj ne bo dominantna večina, ki milostno do...