Milena: Veliko sem romala v Medžugorje. Zaradi milosti, ki sem jih prejela od Boga, sem bila najsrečnejši človek na svetu. V sebi sem čutila močan klic, da bi vsaj del tega podelila z mladimi s težavami z odvisnostjo. Spraševala sem se, kaj želim zase in kaj želi Bog od mene. Bog me je korak za korakom vodil do tega, kar sem si želela v srcu. Molila sem rožni venec in nekega dne sem odšla molit na Rakovnik h kapeli, ravno takrat pa je tja prišel Mitja »enega skadit«. Gledala sem ga in razmišljala: kaj je z njim, mlad je, a izgubljen … Povedala sem mu za Medžugorje. Bil je zelo odprt in v takem srcu Bog lahko deluje. Kasneje, tik pred romanjem, smo ga iskali na ulici, kjer je živel, pa je sam odšel v Medžugorje, kjer je spet pokazal odprtost Bogu. Ko sem šla v Medžugorje, tudi na Podbrdo, sem sredi hriba zagledala Mitja, kako se po golih kolenih vzpenja na hrib prikazovanj. Bilo je zelo vroče in nekdo...