V velikonočnem času se srečamo z Jezusom, ki je trpel, umrl pod težo naših grehov in tretji dan vstal od mrtvih. Mladi se ob tej priložnosti znajdemo pred vprašanjem: »Kako je Jezusovo trpljenje in vstajenje lahko povezano z menoj?«. Ob tem ko se resne in s trpljenjem obarvane pridige v cerkvah vrstijo druga za drugo in je maši odvzet še vzklik »Aleluja!«, se zdi, da je to nekakšna »priprava na najhujše«. Morda se Jezusu laže približamo prek njegovega najmlajšega in najljubšega apostola.

Kmalu po začetku svojega javnega delovanja se je Jezus sprehajal ob Galilejskem jezeru, kjer so ribiči vsak dan pletli in popravljali svoje mreže, lovili in prodajali svoj ulov ter se veselili s svojimi prijatelji in sodelavci. Med vsemi so se ta dan na delo pripravljali tudi štirje ribiči, ki jih je Jezus poklical, med njimi tudi mladega Janeza, ki je nemudoma zapustil očeta in brez obotavljanja šel za Jezusom (prim. Mt 4,22).