Med podobami, ki so slovenskemu vernemu človeku že stoletja posebno pri srcu, je na častnem mestu tudi slika Matere božje v družbi preroka Izaija in Janeza Krstnika, ki je postavljena v glavnem oltarju bazilike na Sveti Gori nad Gorico. To podobo posebno častijo primorski Slovenci, zato jo srečamo povsod tam, kamor so se v razgibani zgodovini Primorske zatekli: od Argentine do Avstralije, od Severne Amerike do zahodno­evropskih držav.



Svetogorska Marija, kot ji pravimo v pogovornem jeziku, je delila usodo primorskega človeka. V skoraj petstoletni zgodovini tega romarskega kraja so se ob tej sliki kar trikrat uresničile latinske besede, ki so jih graditelji zapisali na vhodna vrata bazilike leta 1928: »Jaz pa stojim na gori kakor prej«. Kar trikrat se je morala svetogorska Marijina podoba umakniti z vrha in iskati pribežališče v dolini, a vedno, nazadnje 8. aprila 1951, se je vrnila na svoje čas...