»Pokliči me, ko boš šel od doma,« je rekel Tadej in Jan je zardel.

»Ob štirih bom na igrišču,« je kratko odgovoril in sta se razšla. Vso pot do doma je premleval grenko resnico, kakšna izjema je in kako zoprno je biti izjema. Res ni mogel razumeti, zakaj so njegovi starši tako trdno odločeni, da jih ne more prepričati. Saj, če pomislite, je mobitel res poceni in on sam ima že dovolj prihranjenega denarja še za vse kaj drugega, ne pa za en telefonček! In kako z veseljem bi dal tudi svoj denar, starši bi morali samo dovoliti!

»Ne potrebuješ ga, od včeraj se ni nič spremenilo!« je rekel oče, ko tudi tisti večer, ko je bila na obisku babica, sin odpiral zanj najpomembnejše vprašanje.

»Ati, vsi sošolci imajo mobi, samo jaz ne!« zastoka, ati pa je neomajen:
»Ko ga boš potreboval, ga boš takoj dobil!«

»Vidiš, Grega je toliko star kot jaz, pa ima že eno leto svoj mobi,« je tarnal Jan.

»Grega ga potrebuje, kajne?«

Ja, to je res, bratr...