Med zaprtimi duhovniki po 2. svetovni vojni je bil tudi Vinko Šega, rojen 1917, ki je še vedno župnik na Robu na Dolenjskem. Svojo kalvarijo je popisal v knjigi Dano tisto uro (Družina 2008). Leta 1952 je bil v Novem mestu obsojen na pet let strogega zapora, ker je »zasmehoval ljudsko oblast«. V osebnem pismu prijatelju duhovniku je namreč hudomušno napisal, da je bil večkrat upravno kaznovan, za kar je dobil »20 dni dopusta in 17.000 din nagrade«. Ko je šel na podružnico maševat, je med potjo videl plakat: MI SMO TITOVI – TITO JE NAŠ, zato ga je pri pridigi priredil: MI SMO KRISTUSOVI – KRISTUS JE NAŠ.

V zaporu je moral skupaj z drugimi duhovniki opravljati težka dela. Ko jih je paznik po imenu klical na delo, se je oglasil primorski duhovnik Ljubo Marc: »Gospod paznik, mene so obsodili, da bom deset let sedel.« Vsi so se smejali, tudi paznik.

Po prestani kazni je postal župnik na Suhorju v Beli krajini. Ker je bilo župnišče...