Veliko idej za pisanje mi da prijateljica, s katero si vsak dan piševa po elektronski pošti in si tako marsikaj poveva. Mojih let je, zdaj že dobri dve leti v pokoju. Hčerki z družinama živita v istem kraju, ona pa živi sama. Vedno je bila zelo aktivna, tudi poklicno. Vedno je veliko brala, zdaj, ko je v pokoju, pa se izpolnjuje njena velika želja: ima več časa za branje. Ampak pri njej ne gre samo za branje. O vsem tudi veliko razmišlja in se neprestano uči. Vedno bolj ugotavlja, da branje samo še zdaleč ni dovolj, če človek ne zna razmišljati o vsem, kar doživlja, kar prebere, kar sliši. Zdaj vidi mnoge stvari nekoliko drugače kot takrat, ko je še hodila v službo.

Zelo veliko razmišlja o času, o tem, kako ga doživljamo v različnih življenjskih obdobjih. Imamo ga premalo ali preveč, skoraj nikoli pa s tem nismo čisto zadovoljni. Že nekajkrat mi je pisala o počasnosti. Ona, ki je bila vedno tako hit...