»Nam ostaja le še ugotovitev, da je antična pojedina preživela že vse mogoče goste, to pa nam daje upanja, da ji tudi tokratni ne bodo preveč škodovali,« je zapisal v Večeru kritik ob predstavitvi Ajshilovih Pribežnic. »Ni vrag, da ji res ne bodo,« sem rekel pri sebi, »kaj vse je že prestal Ajshil v zgodovini, pa ne bi mojega prevoda in izdaje pri Mohorjevi družbi v Celju!« Pa sploh veste, zakaj ta založba izdaja prevode antičnih tragedij? Pravi motiv je uspelo odkriti šele propulzivnemu Večerovemu učenjaku; pri »domnevni filološki re-voluciji«, kot se skuša duhovito izraziti, gre namreč za tole: »Zdi se, da nas nameravajo, po tem ko so nas ubranili pred despotskimi Jugoslovani in v naše politične igre uvedli drugega igralca, s kleno in konzervativno izvedbo umetnosti približati še bogu. Ideološki projekt, ravno tako (ne)sporen kot kateri drugi /.../« Neimenovani »oni« smo seveda prevajalec in pisec spremne besede, uredniki Mohorjeve in klasični filologi, ki v...