Ob fotografijah, ki prihajajo iz Japonske, smo globoko užaloščeni. Prikazujejo prezebajoče, ki si želijo vsaj topel obrok. Reportaže dajejo besedo mladim, ki bolj kakor po hrani sprašujejo po sveži vodi. Snemalna kamera se sprehaja med otroki, za katere ne vemo, ali jih ni morda že oplazil radioaktivni val … Zgroženi smo ob stopnjevanju gorja: najprej strašen potres, potem še strašnejši cunami in slednjič najstrašnejše, začetek ekološke katastrofe z radioaktivnim sevanjem. Iz globin naših src prihaja pretresljiv vzdih psalmistove molitve: »Doklej, Gospod?«

Zastavlja se nam vprašanje, kdo je odgovoren za takšne hude preizkušnje, ki se pripetijo ljudstvu, ki je že preživelo eksploziji atomskih bomb in se odtlej ponašalo z eno najbolj miroljubnih državnih politik. Vsaj o premikanju zemeljskih plošč, ki povzročajo potrese visoke stopnje pa tudi silovite oceanske viharje, ne vemo odgovora. Težko je za to kriviti Stvarnika, mater naravo ali usodo. Ob tej skrivnosti zla se nam v s...